(seznam) SPAC: kako pristaviti lonček k vročim borznim zgodbam
Matej ŠimnicZadnje mesece se med vlagatelji veliko šušlja o tako imenovanih Spac družbah. Gre za »special purpose acquisition company« ali krajše Spac. Če poenostavimo so to javno kotirajoči zaprti skladi, ki preko javne ponudbe delnic zberejo vrečo denarja, potem pa je naloga sponzorja oziroma upravljavca, da v določenem obdobju med podjetji v privatni lasti najde tarče za prevzem, v nasprotnem primeru pa se denar vrne vlagateljem. Najprej pojasnimo, zakaj so se Spac sploh pojavili.
IPO evforija
Na določene kazalnike, ki kažejo na precenjenost trga smo že opozorili, pokazatelj pretirane evforije pa je pogosto tudi aktivnost na področju prve javne prodaje delnic (IPO) in tudi ta je presegla vsa pričakovanja. Skupaj so ameriška podjetja s prvo izdajo delnic zbrala za 155 milijard dolarjev novih sredstev, kar je 158 odstotkov več kot 2019 in 76 odstotkov več kot leta 2014, ki z vidika zbranih sredstev drugo najuspešnejše leto v zadnjih 12 letih.
Leto je bilo kar izjemno, med mnogimi podjetji, pa je na borzo prišlo kar nekaj težko pričakovanih podjetij, kot so Snowflake, Airbnb in DoorDash. Vsa ta imena so bila zanimiva tudi za slovenske vlagatelje, in v takšnih primerih so borzni posredniki pogosto deležni vprašanj, kako lahko posamezniki sodelujejo pri javnih ponudbah delnic, kar je v večini primerov neizvedljivo.
Posamezni tuji borzni posredniki sicer imajo dostop do prvih javnih izdaj, vendar večinoma le za ameriške vlagatelje, delnice najbolj vročih delnic pa so primarno namenjene večjim strankam investicijskih bank. En razlog za to je, da banke, ki skrbijo za izdajo, z dodelitvijo delnic pogosto nagradijo svoje najbolj zveste stranke, takšen način distribucije pa je v določeni meri tudi v interesu izdajatelja. Slednji želi v začetni fazi pridobiti predvsem dolgoročnejše investitorje, ki ne bodo le izkoristili hitre priložnost za zaslužek. S tem so se prvotni lastniki/ustanovitelji podjetja pripravljeni tudi odpovedati dobičku, ki bi ga ustvarili s popolnoma akcijskim sistemom prodaje.
Zanimivost lanskega IPO dogajanja je tudi, da z vidika zbranega denarja skozi javno ponudbo delnic na prvem mestu ni nobeno od zgornjih treh imen, ampak je bil zmagovalec Pershing Square Tontine Holding, ki je zbral štiri milijarde dolarjev. Omenjeni holding pa ni izjema, ampak je na borzo leta 2020 prišlo kar 248 podobnih entitet, v skupni vrednosti okoli 70 milijard dolarjev. To predstavlja skoraj polovico vseh zbranih sredstev v ZDA.
Spac - kdo, kaj, zakaj
In kaj sploh so ti »finančni holdingi«? Gre za namenske družbe namenjene prevzemu, o katerih smo že uvodoma povedali, da gre poenostavljeno za javno kotirajoče zaprte sklade, ki zbirajo vložke vlagateljev in iščejo prevzemne tarče. V kolikor jih ne najdejo, vrnejo denar vlagateljem.
Taka oblika na eni strani podjetjem ponuja dobro in hitro alternativo zbiranju denarja preko javne ponudbe delnic, na drugi priložnost za male vlagatelje, da vložijo v delnice Spac, ki kotirajo na borzi.
Čeprav logika na prvi pogled enostavna, ima tudi Spac svoje slabosti tako za podjetje, kot tudi vlagatelje. V procesu prevzema se podjetje pogosto mora soočiti s pritiskom na ceno in stroški izdaje, odpovedati pa se mora tudi določeni kontroli. To je sicer pozitivno za Spac vlagatelje, vendar so slednji v veliki meri odvisni od sponzorja in njegovih interesov. Če slednji temeljijo predvsem na nagradi za organizacijo izdaje in ne na donos Spac podjetja, to za male vlagatelje predstavlja veliko nevarnost. Zato je nujno treba narediti domačo nalogo in preučiti zaveze ter spremljati, katero prevzemno tarčo si je sponzor izbral. Vse skupaj sicer pomeni nekaj dodatnega dela, ampak ne prav dosti več, kot v primeru, če dobimo možnost sodelovanja v IPO zgodbi, kjer praviloma prav tako moramo analizirati podjetje ter dobro razumeti sobivanje novih delničarjev s starimi.
Spac strukture so v preteklosti veljale za obroben in potencialno nevaren del borznega trga, danes pa že pogled na zbrane zneske kaže, da so med sponzorji številna znana imena ameriških skladov tveganega in privatnega kapitala. Eden teh je tudi Bill Ackman, ki stoji za že omenjenim Pershing Square Tontine Holdings, ki je junija lani zbral štiri milijarde dolarjev, ta znesek pa Ackman lahko poveča še za dodatne tri milijarde dolarjev. Na potencialno naložbo tako čaka sedem milijard dolarjev. Na žalost omenjeni holding še ni našel prave tarče, ugled sponzorja, ugodni pogoji strukture in številni mali vlagatelji pa so vrednost delnice Pershing Square Tontine Holding, kljub temu da gre le za vrečo denarja, že spravili 50 odstotkov višje, kot je bila ob izdaji.
Medtem ko Bill Ackman še čaka na prvo tarčo, smo poiskali Spac holdinge so že prišli do svojih »samorogov« (objavljeni v tabeli spodaj).
Seznam Spac entitet, katerih prevzem je bil vreden nad 100 milijonov dolarjev, je kar dolg. Veliko prevzetih podjetij je še vedno na zagonski stopnji, vlaganje v sklade pa je s tem zelo tvegano. Poleg tega so bile mnoge zgodbe privlačna tarča t.i. Reddit vlagateljev, posledično pa je bila rast delnic pretirana. Čeprav so vrednotenja v mnogih primerih neprivlačna in je poslovni model lahko pomanjkljiv, to še ne pomeni, da se podjetij ne splača spremljati.
Znana imena Spac zgodbe
Celoten trend nedvomno signalizira na evforijo in visoke presežke kapitala, vseeno pa kljub svojim slabostim kaže na potencialno smer, kako bi se lahko v prihodnje svet zasebnega kapitala – ki je trenutno rezerviran predvsem za bogate posameznike - povezal z borznim trgom in malimi vlagatelji. Slednji so do sedaj le redko našli priložnost sodelovanja z imeni kot so Bill Ackman, Gary Cohn (Cohn Robbins Holdings Corp), Larry Robbins (Longview Acquisition Corp.), Douglas Braunstein (Hudson Executive Investment Corp.) itd. Če omenjena imena ne vzbujajo zaupanja, lahko v Spac industriji najdemo tudi športnike kot so Shaquille O’Neal (Forest Road Acquisition II), Colin Kaepernick (Mission Advancement) in Alex Rodriguez (Slam Corp.).
Rešitev za slovenski trg?
Mogoče se v vsem skupaj skriva tudi rešitev za slovenski borzni trg. Preteklost je pokazala, da se slovenska podjetja v zasebni lasti nikakor ne odločajo za prvo javno ponudbo delnic, na drugi strani pa naša »Spac« renesansa v obliki finančnih holdingov v večini primerov ni končala najlepše. Mogoče pa je čas za El Matador Corp ali pa Gogi Corp.
Več o Spac naložbah in borzi na splošno v podcastu Money-How