Mali vlagatelji želijo spraviti v red Wall Street, sindikalisti pa IT velikane

Vedno, ko govorimo o prihodnosti, najprej pomislimo na tehnologijo in disruptiven vpliv, ki ga ima na praktično vse segmente gospodarstva, precej manj pa na vplive drugih sil, ki bodo vplivali na prihodnost. Tehnologiji verjetno sledi omejenost surovin, precej redkeje pa pomislimo na družbeni vidik in razvoj družbenih norm, kamor lahko uvrstimo odnos do delavskih pravic in s tem tudi sindikate.

Sindikati pri nas z dolgo zgodovino, v ZDA pa ne

V Sloveniji imajo sindikati že dolgo zgodovino. Na njihovo delovanje in razvoj je med drugim vplival tudi način oblikovanja gospodarstva po drugi svetovni vojni, ki je v veliki meri slonel na kolektivnem delavskem upravljanju. Z razpadom Jugoslavije in vzpostavljanjem tržnega gospodarstva, ki je vodilo v propad mnogih velikih podjetij, pa se je pomen sindikatov zmanjšal. Ob osamosvojitvi je bilo tako v sindikate včlanjenih med 60 in 70 odstotkov zaposlenih, podatki OECD pa kažejo, da je bilo denimo leta 1998 v sindikate včlanjenih 48,5 odstotka zaposlenih, 2019 pa samo še 19,6. Podatki po državah so zelo različni, saj imamo na eni strani Švedsko z več kot 65-odstotnim članstvom in na drugi Švico, kjer je delež pod 15 odstotkov.

Pričakovano med najmanj sindikaliziranimi državami OECD najdemo ZDA, manj pričakovano pa je med njimi tudi Francija. Na splošno lahko rečemo, da trend članstva v zadnjih letih upada v praktično vseh državah OECD, ni pa nujno, da bo tako tudi v prihodnje in tudi tu premik na tehtnici naredi »tehnologija« ali bolj natančno tehnološki sektor.

Sindikalizacija Amazona

IT podjetja so bila v preteklosti zelo znana po svoji sproščenosti, na prvem mestu pa je bilo za večino podjetij ustvarjanje novih idej. Z razvojem industrije in rastjo, pa tudi tehnološka podjetja morajo začeti iskati ravnotežje med inovativnostjo in ustreznim pristopom k spodbujanju produktivnosti. V mnogih primerih so podjetja naredila korake v pravo smer, so pa tudi primeri, kjer je tudi zaradi poslovnih specifik prednost dobila produktivnost. Eno takih podjetij je zagotovo IT-velikan Amazon. Podjetje, ki je še vedno ključno pri razvoju e-trgovine, je leta 2019 na globalni ravni zaposlovalo okoli 800 tisoč ljudi, med letošnjimi prazniki pa se je ta številka dvignila na okoli 1,2 milijona zaposlenih. Podjetje je tako eden največjih zaposlovalcev na svetu, obenem pa eno od vodilnih podjetij v tehnološki panogi.

Upoštevanje človekovih pravic v podjetju Amazon ni nova tematika, so se pa ob koncu lanskega leta vse bolj začele pojavljati težnje po sindikalizaciji zaposlenih v ZDA (sindikati so že prisotni v Evropskih distribucijskih centrih). Večji ameriški sindikati so si že nekaj let prizadevali vstopiti med zaposlene v tehnološkem velikanu, kot kaže pa so sedaj vse bliže. Nujno povečanje produktivnosti zaradi povečanega povpraševanja med prazniki in COVID-19 pandemiji ter lastne težave z bolniškimi odsotnostmi so pokazali ranljivost, na katere se je Amazon odzval prepozno. Podjetje, ki je preprečilo pridružitev delavcev sindikatu v letu 2004 (Seattle) in 2014 (Delaware), boja proti sindikalizaciji sigurno ni predalo, bodo pa naslednji tedni telo pomembni, saj je na ameriškem državnem uradu za delo že najavljeno glasovanje o pridružitvi k sindikatu. Gre za okoli šest tisoč zaposlenih v enem od skladišč v zvezni državi Alabama, ki bodo od 8. februarja dalje glasovali o možnosti organiziranja sindikalnega združenja, rezultati pa bodo znani konec marca. Čeprav gre le za pol odstotka Amazonovih zaposlenih, pa lahko ta trend v prihodnje zajame tudi druge skladiščne centre, prisotnost sindikatov, pa lahko vpliva tudi na ceno delnice.

Lahko sindikati »zrušijo« cene delnic IT velikanov?

Raziskava iz leta 2015, ki proučuje povezavo med vzpostavitvijo sindikatov s potencialnim padcem cene delnic, ki se je osredotočila na ameriška podjetja v obdobju od 1984 do 2013, je potrdila, negativen vpliv delavskih združenj. Uvedba sindikatov namreč povečuje verjetnost za padec cene delnice, vendar pa je to manj izrazito za podjetja z visokim deležem institucionalnih lastnikov in z dobro analitiko pokritostjo. Pri tem raziskava potrjuje tudi teorije drugih avtorjev. Zanimivo je, da največ raziskav kaže na to, da delavske organizacije pomembno vplivajo na »igro« managementa. Medtem ko je ob razpršenosti delavske moči fokus predvsem na lastnikih/delničarjih, vzpostavitev novega pola vodi v bolj zapleteno obnašanje vodstva. Avtorji študij večinoma ugotavljajo, da podjetja po sindikalizaciji zmanjšajo transparentnost poročanja, saj na ta način v določeni meri omejijo moč sindikatov pri pogajanjih. Manjša transparentnost pa ni edini učinek, saj naj bi podjetja z močnim sindikatom na rezervi držala več denarja, izplačevala manj dividend, lahko pa tudi manj vlagajo, poslovni model je manj tvegan, nižja pa je tudi fleksibilnost pri zaposlovanju. Vse to seveda ni najboljša novica za Amazon, ki zaradi sezonskih nihanj in zasledovanja različnih tveganih poslovnih priložnosti najverjetneje rabi visok nivo fleksibilnosti.

Težnje po oblikovanju sindikata niso presenečenje za Amazon, kjer pretežen del zaposlenih dela v skladiščnih centrih, bolj zanimivo pa je, da do povezovanja v sindikate prihaja tudi v drugih tehnoloških podjetjih. Kar 225 zaposlenih se je združilo v sindikat tudi v podjetju Aphabet (Google). »Manjšinski« sindikat ima seveda precej omejene pravice, vseeno pa omenjena dva primera mogoče napovedujeta spremembo odnosa do delavskih pravic in sindikatov, kar lahko vpliva tudi na vrednotenja podjetij.