(seznam) HealthTech: Disrupcija zdravstva! Kdo so največjih igralci na tem trgu

Zdravstvo je ena največjih panog, njena vloga pa se bo v prihodnje le še povečevala. V sodelovanju z znanostjo je bil na mnogih področjih že narejen izjemen napredek. Denimo zdravila so precej učinkovitejša, kirurgija manj invazivna, napredovala pa je tudi diagnostika. Kljub vsemu napredku se zdi, da medicina in zdravstvo na splošno hodita precej drugačno pot, kot za primerjavo finance in trgovina. V vseh teh panogah je zelo pomembna močna povezanost med ponudnikom storitev in končnimi strankami. Kljub temu pa je tudi v medicini prišlo do izjemnega napredka pri uporabi tehnologij na strani storitev, -za razliko od trgovine in financ-, pa relativno malo za boljšo komunikacijo med končno stranko – pacientom in ponudnikom storitev – zdravnikom.

Zaupnost in varnost podatkov je gotovo eden od argumentov za ta zaostanek. Prav zato ni presenečenje, da je po ocenah investicijske banke UBS zdravstveni sektor eden največjih, po uporabi tehnologij pa na žalost eden najslabših.

Svetovalna družba McKinsey pa je v analizi prodora tehnologije v zdravstvo izpostavila štiri segmente (finančni del smo izločili), kjer pričakuje hiter razvoj tehnoloških rešitev, in precejšnje povečanje vrednosti.

1. Raziskave in razvoj: Izboljšanje razvoja zdravil z uporabo umetne inteligence ter uporabo tehnologij na področju testiranja in odkrivanja novih zdravil.

2. Spremljanje in diagnostika: Molekularna diagnostika, boljše odkrivanje bolezni, razvoj diagnostike na domu, uporaba umetne inteligence in strojnega učenja pri slikovni diagnostiki.

3. Oskrba pacientov: Telemedicina (komunikacija in monitoring), tehnologija za podporo kliničnim odločitvam, nadzor bolezni, digitalne terapije, elektronske kartoteke, obdelava podatkov ipd.

4. Wellness in preventiva: Spremljanje kakovosti spanja ter orodja/tehnologija za meditacijo, fitnes in preprečevanje razvoja bolezni.

Globalni trg omenjenih zdravstvenih področij je bil v letu 2019 ocenjen na okoli 325 milijard dolarjev, do leta 2024 pa naj bi zrasel na 540 milijard dolarjev. Okoli 55 odstotkov tega trga bodo predstavljala podjetja, ki se ukvarjajo z oskrbo pacientov, 28 odstotkov raziskave in razvoj, dobrih 10 odstotkov pa wellness in preventiva. Preostanek naj bi po ocenah McKinsey zasedala podjetja v segmentu spremljanja in diagnostike. Rast po posameznih segmentih bo različna, saj vpletanje tehnologije ni enakomerno, najvišjo rast pa lahko pričakujemo pri urejanju odnosa pacient-zdravnik/ponudnik.

Veliko tehnologij na drugih področjih je že v uporabi oziroma je razvitih, vendar podatki zaenkrat ostajajo na strani pacientov in pogosto niso upoštevani pri diagnostiki.

Rast trga omenjenih novih tehnologij se bo v veliki meri odrazila predvsem skozi nižje stroške. McKinsey ocenjuje, da bi tehnološki premik v zgoraj omenjenih segmentih lahko vodil v prihranke v višini 430 milijard dolarjev, dodatnih 70 milijard, pa bi lahko dodala uporaba tehnologije na področju financ in organizacije v zdravstvu.

Tehnologija v glasbi in v zdravju. Kje so podobnosti?

Prihodnost zdravstva, predvsem pa interakcije pacient-zdravnik, svetovalna družba Deloitte primerja s prehodom, ki ga je doživela glasbena industrija. Po njihovih ocenah povprečni Američan obišče svojega zdravnika štirikrat letno, elektronsko napravo z namenom spremljanja zdravja pa uporablja vsak drugi dan. Do leta 2040 naj bi se uporaba elektronskih naprav povečala na 77-krat dnevno, v skladu s tem pa bi se močno zmanjšalo število obiskov zdravnikov. Pa pri nas?

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da povprečen prebivalec Slovenije obišče zdravnika 3,7-krat letno. Pri tem je povprečno število obiskov prebivalcev do 64-leta starosti 3,3-krat letno, starejši pa v povprečju zdravnika obiščejo 5,5-krat letno. Ta statistika že sama po sebi kaže, da se bo s staranjem pritisk na zdravstveni sistem stopnjeval, pomembnost učinkovitosti pa bo samo še bolj prihajala v ospredje.

V določeni meri res lahko vlečemo vzporednice tudi z glasbeno industrijo, kjer so bili v preteklosti nujni obiski fizičnih trgovin in nakupi nosilcev glasbe, tudi če nam je bila všeč samo ena pesem. Podobno se tudi v zdravstvu težko izognemo obisku zdravnika, ki mora občasno uporabiti vrsto preiskav, da ugotovi izvor bolezni, naknadno pa v procesu zdravljenja tudi s poskušanjem poiskati ustrezno terapijo. Ta dolg proces, ki se z vidika izvajanja v zadnjih desetletjih ni kaj dosti spremenil, lahko precej spremeni uporaba tehnologije oziroma kombinacija senzorike, strojnega učenja in umetne inteligence. S tem mislimo tudi na hitrejšo širjenje uspešnih metod zdravljenja in zdravil, ki v trenutnem okolju ostanejo spregledane, podobno kot npr. v glasbeni industriji, kjer z algoritmi poskušajo poslušalcu predstaviti ogromno količino pesmi, ki brez tega ostajajo spregledane.

Podobno kot v glasbi, je tudi v zdravstvu moralo priti najprej do preskoka na področju tehnologije in povezljivosti, v nadaljevanju pa tudi do razširitve uporabe. Vse to se je v zadnjih letih odvilo v pozitivno smer, vseeno pa je bila uporaba tehnologij v zdravstvu med ljudmi bolj razširjena v srednjem starostnem razredu, z višjo izobrazbo in prihodki. Težava je tudi zaupanje zdravstvenih podatkov, saj raziskava za ZDA kaže, da ljudje najbolj zaupajo zdravnikom (70%), sledi družina (61%), relativno visoko pa so tudi zdravstvene zavarovalnice. Na drugi strani HealthTech podjetjem podatke zaupa le četrtina ljudi.

Komu dajo skladi tveganega kapitala največ svežih sredstev

Pomembnost zdravstva in potencial za rasti izkoriščajo tudi skladi tveganega kapitala, ki so po ocenah finančne družbe SVB na področju ZDA, Evrope in Kitajske investirali za 63,8 milijard dolarjev svežih sredstev. To je kar pomemben delež, glede na to, da se je letos v zagonska in mlada podjetja na globalni ravni prelilo za okoli 277 milijard dolarjev. Glede na strukturo financiranja v zdravstvu vseeno lahko rečemo, da je skoraj polovica novega denarja namenjena podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem bioloških zdravil, ostanek pa je namenjen HealthTech segmentu, diagnostiki in medicinskim napravam.

Odkrivanje novih zdravil je zagotovo eden pomembnejših segmentov, glede na vložena sredstva pa tudi ni presenečenje, da je z vidika uporabe tehnologij najbolj napredno. Vseeno bo za prihodnjo obliko zdravstva zelo pomembno, da korak naprej naredijo tudi ostali segmenti oziroma da se slika bolj uravnoteži.

V posameznih segmentih sicer lahko pride do konflikta interesov med farmacevti in tehnologijami, ki zmanjšujejo porabo zdravil, vendar pa določena področja koristijo tudi proizvajalcem zdravil pri hitrejšem odkrivanju in lansiranju izdelkov.

Investicije skladov tveganega kapitala v najbolj priljubljene podsegmente v ZDA in Evropi:

Če se osredotočimo na segmente izven razvoja zdravil, lahko rečemo, da glede na pandemijo v 2020 ni presenetljivo, da so skladi v lanskem letu precej več sredstev namenili alternativni oskrbi. V ta segment sodijo najrazličnejše oblike telemedicine pa tudi platforme in aplikacije za izboljšanje duševnega zdravja. COVID-19 je bil zaslužen tudi za drugo najbolj priljubljeno področje, saj so veliko kapitala prejela tudi podjetja, ki proizvajajo opremo za odkrivanje zdravil – npr. platforme, kjer se pri razvoju uporablja umetno inteligenco in strojno učenje.

Na rekordno leto kažejo tudi podatki, ki jih je zbral StartUp Health. V podjetja, ki razvijajo inovacije povezane z zdravstvom se je lani prelilo za 21,6 milijarde dolarjev, kar je 55 odstotkov več kot leta 2019, na področju telemedicine pa so zagonska podjetja pridobila 3,1 milijarde dolarjev novih sredstev, kar je skoraj trikrat toliko kot leto prej.

Leto 2020 kaže tudi na to, da se vse več podjetij bolj neposredno loteva zdravstva, medtem ko so bile v preteklosti investicije usmerjene precej bolj v potrošniški segment (Peloton, Fitbit ipd.). Kar nekaj je bilo tudi velikih prevzemov. Denimo Teladoc je kupil Livongo in s tem postal še resnejši igralec na področju telemedicine, UnitedHealth Group se je okrepil z divvyDOSE (dostava personalizirane kombinacije zdravil), Lululemon z Mirror (domači virtualni studio v obliki zrcala/zaslona), nemški Bayer pa je prevzel Care/Of. (personalizacija in dostava prehrambnih dopolnil).

Seznami največjih HealthTech podjetij

Pomembnost inovacij v zdravstvu se zavedajo tudi v večjih korporacijah, veliko samorogov, ki bi lahko pretresli zdravstveno industrijo pa zaenkrat še ostaja v naročju skladov tveganega kapitala. 

Seznam je precej raznolik, največ novega denarja pa so zbrala ameriška podjetja. Pri tem smo izločili dve zdravstveni zavarovalnici, ki menimo, da bolj spadata v FinTech segment. Gre za podjetja Bright Health (500 mio EUR), Oscar (365 mio EUR), ki z vpeljavo tehnologij želita bolj povezati zdravstvo in zavarovalnice, predvsem pa znižati stroške, ter Waterdrop (230 mio EUR), ki želi nenadne visoke stroške zdravljenja reševati z zbiranjem donacij.

Za razliko od AgroFoodTech industrije (brez dostavljavcev) lahko v zdravstvu najdemo celo kopico samorogov oziroma podjetij z vrednotenjem nad milijardo ameriških dolarjev. Še kar nekaj se jih giba na meji ene milijarde, ampak spodnji seznam je seznam največji

Kaj pa slovenski healthtech?

Tudi v Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki jih lahko uvrstimo v ta segment. Poiskali smo predvsem manjša podjetja, ki šele poizkušajo uspeti, medtem ko je na splošno še precej drugih hitro rastočih podjetij, ki poslujejo na medicinskem področju ali pa na primer na meji med farmacijo in prehrambnimi dodatki.

Spodnja tabela prikazuje razvrstitev podjetij glede na prihodke v 2019, vendar velja opozoriti, da so mnoga podjetja v letu 2020 zabeležila izjemno rast. Na vrhu je kar pisana druščina, ki so izjemno uspešna predvsem na tujih trgih.