februar 23, 2021

Agri & FoodTech: Kaj kuhajo za nas

Matej Šimnic
Kaj bomo jedli v prihodnjih desetletjih postaja vse bolj pomembno vprašanje. Izzivov je veliko, prav tako tudi rešitev. Poiskali smo podjetja, ki orjejo ledino na področju proizvodnje hrane in vsega okrog tega. Kje so samorogi, kaj počnejo, v katera podjetja vlagajo skladi tveganega kapitala in agrovelikani...

V skladu s sekularnim trendom rasti prebivalstva in nenazadnje tudi staranjem, bo hrana in vse kar je povezano s proizvodnjo in predelavo izjemno pomembna tema, kjer bo verjetno v prihodnje izjemno veliko izzivov. Na prvi pogled se vse zdi enostavno, saj z rastjo prebivalstva pomislimo predvsem na nujno povečanje proizvodnje. To je na splošno gledano res, ampak je kot smo že omenili v uvodnem članku Tehnoskop: Iščemo panoge prihodnosti in lovimo samoroge , moč sekularnih trendov zelo odvisna od lokacije, izjemno pomembno vlogo pa imajo disruptivne sile oz. zunanji dejavniki, ki so v določenih primerih relativno nedoločeni.

Eden od najboljših primerov je veganska prehrana, kjer bi se še pred nekaj leti lahko precej enostavno opredelili, da je to dolgoročna prihodnost, in da se bo trend porabe mesa obrnil navzdol. Vseeno do tega ni prišlo, še več, izjemno popularnost je doživela ketogena dieta, ki v veliki meri temelji tudi na mesu.

Težko je oceniti, kako bo s tem trendom dolgoročno, je pa dejstvo, da se z leti počasi krepi dvom v trenutno obliko pridelave mesa oziroma pridobivanja živalskih proteinov. Na drugi strani niti pridelava rastlinske hrane ne pride brez svoje cene, saj ustrezno profitabilnost podjetje lahko doseže le v primeru zadosti obsežne proizvodnje, kar se kaže v izsekavanju gozdov, uporabi herbicidov, pesticidov, gnojil in podobno.

S tem počasi prehajamo na drugi zunanji dejavnik – omejitev virov. Po ocenah Združenih narodov se na globalni ravni za proizvodnjo hrane uporabi 40 odstotkov površine planeta, predstavlja pa 70 odstotkov porabe pitne vode in 30 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Ključna pri predelavi hrane sta tako voda in obdelovalna površina. Sicer na videz obnovljiv košček sestavljanke, ki pa ima prav tako svoje omejitve oz. življenjsko dobo. Nedavne ocene, da ima naš planet ustreznih površin le še za največ 100 žetev je pretiran, se je pa vseeno treba zavedati omejitev, ki jih težko rešimo le z gnojili.

Z vidika vprašanja, kaj bomo jedli čez nekaj desetletij je pomembno upoštevati tudi konvergenco na področju razvoja držav. Glede na statistike predvsem v Vzhodni Evropi lahko denimo pričakujemo nadaljevanje rasti porabe mesa, na splošno pa z razvojem gospodarstev in padanjem deleža izdatkov za hrano pričakujemo pomik k večji kakovosti prehrane – več zelenjave, sadja, manj soli, sladkorja itd. Raziskave o prehrambnih navadah povezanih z razvitostjo države pričakovano kažejo, da da je v bogatih državah večja poraba kakovostne hrane, saj je relativno gledano cenovna razlika med slabo in dobro hrano precej manjša kot v primeru revnejših držav.

Ne smemo pozabiti tudi na trend staranja prebivalstva, ki v določeni meri pomeni manjše obroke, nujnost raznolike hrane, vnos prehranskih dopolnil, predvsem pa pomembnost omejevanja kalorij, še posebej (sladkorja) in enostavnosti prebave.

Kako na vse to odgovarja industrija?

Spremembe okolja se ne dogaja le na trgu hrane, ampak tudi v sami industriji in načinu uveljavljanja novih tehnologij. Napredek je bil v preteklosti primarno v rokah velikih igralcev, kot so John Deer, CNH Industrial, Komatsu, AGCO ipd., v zadnjih letih pa podobno kot v mnogih drugih panogah na ta trg vstopajo tudi manjša podjetja. Razlog za to v veliki meri lahko pripišemo tudi razvoju infrastrukture. Predvsem na področju obdelave in zbiranja podatkov so bila v preteklosti nujna velika vlaganja, mala podjetja pa si teh investicij ne morejo privoščiti. Z razvojem povezljivosti in s tem računalništva v oblaku pa so se razlike med velikimi in malimi igralci bolj izenačile, ta trend pa se bo samo še stopnjeval. Denimo svetovalna družba McKinsey ocenjuje, da bo povezljivost posredno in neposredno do leta 2030 na globalni ravni v pridelavi hrane odklenila za 500 milijard dolarjev dodane vrednosti.

Načini povezljivosti

 

DANES

PRIHODNOST

Kratki doseg (RFID, Bluetooth ipd.)

LPWAN – IoT omrežja

Optična in kabelska omrežja

Wi-Fi 6

5G omrežje (nižji in srednji pas)

5G višji pas

LEO sateliti (nizka zemeljska orbita)

Povezovanje dveh naprav na kratki razdalji, identifikacija ipd.

Enostavna in stroškovno ugodna omrežja za povezovanje številnih naprav na majhnem prostoru.

Visoko zmogljiva omrežja, ki služijo za podporo drugim vrstam omrežij.

Nova generacija Wi-Fi omrežij z izboljšanimi lastnostmi.

Nadgradnja obstoječe mobilne infrastrukture, ki temelji na 4G generaciji.

Najbolj zmogljiva vrsta 5G omrežja, (primerljiva s kabelsko povezavo) vendar omejenim signalom.

Izboljšanje trenutnih satelitskih sistemov, predvsem zmanjšanje latentnosti.

Vpliv povezljivosti na kmetijstvo:

Pametno spremljanje pridelka

Uporaba dronov

Pametno spremljanje živine

Avtonomna kmetijska mehanizacija

Pametno upravljanje zgradb in mehanizacije

Nadzor na zalivalnimi sistemi in zbiranje podatkov v realnem času z namenom optimizacije izrabe resursov.

Stroškovno ugodno spremljanje posevkov na velikih površinah in hitro zaznavanje škodljivih učinkov.

Spremljanje življenjskih znakov posamezne živali, optimalno hranjenje in zaznavanje potencialnih bolezenskih znakov.

Samovozeča vozila v kmetijstvu in zmanjšanje uporabe delovne sile in bolj ekonomična uporaba strojev.

Uporaba senzorjev z namenom hitrega preprečevanja okvar strojev, zmanjšanja verjetnosti požarov, plesni ipd.

Učinek na globalni bruto domači proizvod do 2030 v milijardah dolarjev:

130 -> 175

85 -> 115

70 -> 90

50 -> 60

40 -> 60

Vir: Svetovalna družba Mckinsey

Napovedi glede napredka in prihodnjega ustvarjanja precej višje dodane vrednosti temeljijo tudi na trenutnem tehnološkem stanju industrije. Kmetijstvo pa tudi področje hrane in pijače so med najmanj tehnološko naprednimi panogami. Glede na zaostanek za ostalimi panogami lahko v naslednjih letih pričakujemo izjemen napredek.

Na pozitiven razvoj vse bolj stavijo tudi skladi tveganega kapitala. Pri tem je še vedno precej več pozornosti namenjene zgornjemu delu Agri-Foodtech industrije. Definicije so zelo različne, se pa pogosto za ta del uporablja izraz Food-tech, kamor se običajno šteje tudi dostava hrane. Prodajnim kanalom bomo več pozornosti namenili v enem od naslednjih člankov, danes pa je v ospredju predvsem proizvodnja hrane oziroma nove tehnologije, ki se razvijajo na tem področju. Podatki, ki jih je zbral sklad tveganega kapitala AgFunder, ki je eden največjih vlagateljev na področju Agri-techa, kažejo, da so trendi dotoka novega kapitala v zadnjih letih izjemno pozitivni. Tudi lanski podatki za prvo polletje so pokazali, da se vlagatelji niso umaknili, oziroma je bil trend ravno nasproten. V obdobju pandemije se je pokazalo, da je omejevanje gibanja in delo od doma prispevalo k povečani uporabi veganskih izdelkov, določene zasluge za to pa imajo verjetno tudi izbruhi COVID-19 okužb v klavnicah (hladno in vlažno okolje je idealno za prenos virusa). V skladu s tem so vlagatelji iskali priložnosti v novih tehnologijah predvsem na področju alternativnih virov proteinov.

 

 

V Agri-tech delu (brez distribucije in inovativne hrane) je po podatkih, ki jih zbira sklad tveganega kapitala Finistere/Pitchbook, pretežen del zagonskih sredstev v zadnjih letih šel za podjetja, ki so iskala tehnološke rešitve na področju zaščite posevkov in upravljanja uporabe virov. V tem segmentu je bil poudarek predvsem na iskanju naravne zaščite posevkov, vendar kljub večji regulaciji in omejevanju sintetičnih sredstev zaščite v zadnjem desetletju ni prišlo do večjega preboja. Temu segmentu sledi »natančno« kmetovanje, medtem ko dotok kapitala v ostalih področjih med posameznimi leti izmenjuje.

Tudi spodnji seznam petih največjih investicij v Agri-tech segmentu kaže, da so vlagatelji v letu 2020 v pozni fazi investicij veliko pozornosti namenili podjetjem, ki iščejo rešitve na področju zaščite pridelka, po znesku pa izstopa ameriški proizvajalec hrane iz rastlinskih proteinov Impossible Foods, ki je tudi med bolj zrelimi na tem seznamu:

5 največjih investicij v agri-tech segmentu v 2020

Podjetje

Investicije

(v mio USD)

Opis

Impossible Foods

500

Proizvodnja hrane iz rastlinskih proteinov – rastlinski burgerji, siri ipd.

Apeel Sciences

250

Naravna zaščita obranega sadja in zelenjave.

Greenlight Biosciences

102

Iskanje biotehnoloških rešitev za zaščito pridelka.

Ginkgo Bioworks

70

Bioinženiring hrane, materialov, zdravil ipd.

Oerth Bio

55

Iskanje biotehnoloških rešitev za zaščito pridelka.

 

V skladu s počasnim prebojem tehnologije je na Agri-Foodtech pašniku zraslo relativno malo samorogov. Nekaj več je podjetij, ki so dosegli vrednost eno milijardo dolarjev, je med distributerji hrane, če pa se osredotočimo samo na pridelavo in predelavo hrane pa je primerov relativno malo. Še malo bolj se izbor zoži, če gremo na široko poznana imena. Med slednjimi velja omeniti ameriškega proizvajalca hrane iz rastlinskih proteinov Beyond Meat (že kotira no borzi) in Impossible Foods, med podjetji povezanimi s kmetijstvom pa praktično ni znanih imen, zelo malo pa je tudi samorogov.

Top 50 podjetij iz agri-tech in food-tech panoge

Podjetje

Država

Ustanovitev

Vrednost

(V mrd USD)

Opis

Ginkgo Bioworks

ZDA

2008

4,79

Bioinženiring hrane, materialov, zdravil ipd.

Impossible Foods

ZDA

2011

4

Proizvodnja hrane iz rastlinskih proteinov – rastlinski burgerji, siri ipd.

Indigo

ZDA

2014

3,45

Tehnološke rešitve namenjene kmetijstvu – zaščita pridelka, logistika ipd.

Just

ZDA

2011

1,25

Razvoj veganskih proizvodov – predvsem jajc za uporabo pri kuhanju in pečenju.

Farmers Business Network

ZDA

2014

1,08

Platforma namenjena povezovanju kmetov in analitiki podatkov.

Plenty

ZDA

2013

1,05

Proizvajalec zelenjave z vertikalnim kmetijstvom.

Zymergen

ZDA

2013

0,975

Bioinženiring materialov, zaščite pridelkov ipd.

Memphis Meats

ZDA

2015

0,55

Vzgoja mesa v laboratoriju

AeroFarms

ZDA

2004

0,5

Vertikalno kmetijstvo v mestih.

Bowery

ZDA

2014

0,5

Vertikalno kmetijstvo v mestih.

Perfect Day

ZDA

2014

0,44

Mlečni nadomestki narejeni s pomočjo fermentacije.

Infarm

Nemčija

2013

0,433

Vertikalno kmetijstvo v mestih.

Soylent

ZDA

2012

0,431

Tekoči nadomestek hrane - napitek iz 35 različnih kemičnih sestavin.

Apeel Sciences

ZDA

2012

0,42

Naravna zaščita obranega sadja in zelenjave.

Ripple

ZDA

2014

0,35

Visoko proteinsko rastlinsko mleko.

Vir: SGV Ventures

Kot vidimo je relativno malo podjetij preseglo prag samoroga oziroma vrednotenje nad milijardo dolarjev, vseeno pa analitiki ocenjujejo, da sektor prav zaradi svoje zapostavljenosti predstavlja zelo visok potencial.

Kako pa je z Agri-tech industrijo v Sloveniji?

Glede na šibko razvitost na globalni ravni, ni presenečenje, da tudi med slovenskimi podjetji težko najdemo ustrezne predstavnike. Kar nekaj iz med spodaj naštetih podjetij je le delno prisotnih v tem segmentu oziroma je poslovanje osredotočeno na relativno klasične produkte, verjetno pa bi na ta seznam lahko uvrstili npr. tudi podjetja/kmetije, ki pri pridelavi uporabljajo najnovejše tehnologije. Med temi lahko izpostavimo podjetja Panorganic (solata Živa), Paradajz in Grede Tešanovci, ki zelenjavo proizvajajo s tako imenovano hidroponsko pridelavo, prekmurski proizvajalec paradižnika znamke Lušt pa od letošnjega leta dalje uporablja tudi osvetlitev, ki omogoča pridelavo tudi v zimskem času. Vsi omenjeni predstavniki na Nizozemskem ne bi bili nič posebnega, v slovenskem okolju pa si verjetno vseeno zaslužijo omembo. Med spodnjimi predvsem zaradi primerljivosti s tujimi Agro-Foodtech start-upi lahko izpostavimo še podjetje iz Hruševja Efos. Razvijajo in tržijo rešitev za bolj učinkovito zatiranje zajedavcev, na poslovni poti pa ga podpirajo skladi tveganega kapitala. V lanskem letu so tako prejeli tudi 3,7 milijona sredstev s strani japonskega podjetja Kubota Corporation (eden od največjih svetovnih proizvajalcev traktorjev) ter dveh skladov tveganega kapitala Pymwymic in Oltre Venture.

Top slovenska agri-tech podjetja

Podjetje

Prihodki (2019 v EUR)

Opis

Tosla

5.460.035

Proizvodnja inovativne prehrane (manj kaloričnih sladil, prehrambnih dodatkov ipd.)

Acies Bio

3.656.407

Biotehnološko podjetje, ki podjetjem pomagajo farmacevtski in prehrambeni industriji pri razvoju novih molekul (npr. B12 vitamin iz sirotke).

K-NORMA

3.071.195

Proizvodnja rastlinskih burgerjev.

Efos

1.059.996

Proizvajalec naprave Trapview, namenjene spremljanju prisotnosti škodljivcev (žuželk).

Uscom

207.883

Razvijalec produkta Sledat, ki je namenjen spremljanju drobnice, govedi in malih živali.

Elmibit

90.744

Aplikacija za spremljanje in upravljanje z nasadi in vinogradi.

Termodron

85.595

Uporaba tehnologije (dronov, senzorjev ipd.) za spremljanje stanja posevkov.

Bo-mo

53.289

Modeliranje meteoroloških napovedi, nadzor ogrevalnih in zalivalnih sistemov v kmetijstvu ipd.

Proventus

42.564

Ponudnik aplikacije posadi.si/tomappo za upravljanje z domačim vrtom.

Waboost

42.021

Naprave za dezinfekcijo vode.

Bevo

5.216

Proizvodnja nadomestkov mesa na osnovi rastlinskih proteinov.

Vir: Capital Genetics, GVIN

Agri-Foodtech na borzi

Večina zgoraj omenjenih podjetij je v relativno začetni fazi, dostop do investicij pa je omogočen predvsem skladom tveganega kapitala, bogatim posameznikom, podjetjem ipd. Tako kot vidimo tudi na primeru slovenskega podjetja Efos, kmetijski konglomerati ne želijo zamuditi potencialnih priložnosti, ki jih odkrivajo različna zagonska podjetja, zato že v zgodnjih fazah vsaj z manjšim zneskom vstopijo v zgodbo, v primeru uspešnega razvoja pa kasneje svoj delež povečajo.

Že pred nekaj leti je takšen trend opaziti v tujini, denimo agro velikan na področju agronomskih rešitev Koch v agro start-up Pathwy, ameriški proizvajalec kmetijskih, gradbenih in gozdarskih strojev John Deere v ponudnika pametnih rešitev za izboljšavo sajenja, zalivanja in žetve Precision Planting, ponudnik sodobnih rešitev v kmetijstvu Syngenta v platformo za upravljanje kmetij AgConnection, agrokemični in agrikulturni biotehnološki velikan Monsanto v podetje, ki se ukvarja z digitalno analizo vremna, zemlje in drugimi analizami, ki so v pomoč kmetov The Climate Corporation…. Posledično relativno malo podjetij nadaljuje samostojno pot na borzo, saj je pogosto precej lažje poiskati zavetje večjih podjetij, kjer so lahko hitro na voljo dodatna finančna sredstva, predvsem pa že razviti distribucijski kanali.

Medtem ko so že omenjena velika agrarna podjetja dobro izhodišče za vstop v to panogo, pa smo na tem delu želeli poiskati bolj »pogumne in zanimive« predstavnike. Pred nadaljevanjem moramo nujno opozoriti, da to ni investicijski nasvet in da nismo delali podrobnejših analiz, ki bi proučile finančni položaj družb. Kar nekaj jih že dlje časa posluje brez prihodkov in z izgubo, oziroma in jih lahkoto uvrstimo med zagonska podjetja, kjer obstaja visoka verjetnost propada.

Med večjimi podjetji in tudi med bolj poznanimi je predvsem Beyond Meat. Podjetje se je s proizvodnjo rastlinskih burgerjev uspelo prebiti med resne igralce na trgu, kar je bilo za marsikoga presenečenje. Vseeno je bila njihova usmeritev privlačna za mnoga večja podjetja, ki so novincem sklenila partnerstvo. Med drugim sodelujejo s verigami restavracij KFC, Subway in Dunkin' Brands, od januarja letos pa je napovedano tudi sodelovanje za ameriškim podjetjem Pepsi – najverjetneje na področju prigrizkov. Inovativni proizvajalci, kot je tudi Beyond Meat, pa svojih proizvodov ne razvijajo samostojno. Beyond tako sodeluje s francoskim družinskim podjetjem Roquette, ki skrbi za razvoj in dobavo proteinov graha, zato sta na spodnjem seznamu tudi Ingredion in Burcon NutraScience, ki se ukvarjata z ekstrakcijo proteinov iz graha in soje, ki sta najbolj pogosta pri proizvodnji veganskih proizvodov. Na seznamu je tudi nekaj starejših oz. bolj prepoznanih imen, ki so dejavna na področju genske manipulacije, pa tudi na področju klasičnih herbicidov in pesticidov, kot na primer v primeru podjetja Corteva, vseeno pa vlagajo tudi v nove, manj »škodljive« tehnologije.

Med spodnjimi podjetji lahko izpostavimo tudi AppHarvest. Gre za podjetje, ki bo z najnovejšim tehnologijami na področju rastlinjakov začelo gojiti zelenjav v bližini večjih mest. Prvi rastlinjak v velikosti 240 tisoč kvadratnih metrov so pravkar odprli, v naslednjih petih letih pa nameravajo zgraditi še med 10 do 15 podobnih projektov. Plan poslovanja je vsekakor zanimiv, je pa (podobno kot še drugi) v začetni fazi, visoke zahteve po vlaganju pa pogosto pomenijo razvodenitev kapitala in nevarnost za ceno delnice. Podjetja ne izpostavljamo le zaradi same dejavnosti, ampak tudi zaradi načina prehoda iz privatnega v javno podjetje. Še leta 2019 je bil AppHarvest eno od vročih zagonskih podjetij, ki je izkoristilo zadnji trend (ki, niti ni nov) borznega trga, in preko SPAC podjetja vstopilo na borzni trg – SPAC je namenska družba namenjena prevzemu, zakaj jih velja spremljati pa v enem o prihodnjih člankov.

Agritech in foodtech na borzi

Podjetje

Država

Opis

Tržna kap. (v mio EUR)

Corteva

ZDA

Proizvajalec kmetijskih kemikalij in semen, ki je bil v preteklosti del podjetja DuPont.

27.910

Novozymes

Danska

Podjetje razvija in proizvaja encime, mikororganizme in biotehnološke sestavine za prehrano, zdravila, detergente ipd.

14.807

Beyond Meat

ZDA

Proizvajalec nadomestkov mesa, ki je znan predvsem po burgerjih.

8.287

Ingredion

ZDA

Proizvajalec sladil in drugih prehrambnih sestavin ter biomaterialov.

4.805

AgEagle Aerial Systems

ZDA

Proizvajalec dronov in ponudnik drone tehnologije za kmetijstvo.

501

Midsona

Švedska

Skandinavski proizvajalec zdrave prehrani in proizvodov za osebno nego, ki v zadnjem času prevzema in vlaga na področju veganske hrane.

537

AppHarvest

ZDA

Start-up podjetje, ki bo investiralo v izgradnjo raslinjakov za pridelavo zelenjave – v začetku predvsem paradižnika.

2.886

The Very Good Food Company 

Kanada

Podjetje, ki pod blagovno znamko The Very Good Butchers razvija in proizvaja različne nadomestke mesa.

348

Burcon NutraScience

Kanada

Podjetje se ukvarja z ekstrakcijo rastlinskih proteinov, ki jih dobavljajo predvsem proizvajalcem rastlinskih nadomestkov mesa.

351

SavorEat

Izrael

Proizvajalec opreme za restavracije, ki združuje rastlinske sestavine, robotiko in 3D tisk.

76

Origin Agritech Limited

Kitajska

Biotehnološki proizvajalec semen.

120

Modern Meat

Kanada

Proizvajalec nadomestkov mesa – burgrjev, mesnih krogljic ter veganskih sladic in omak.

74

Meat-Tech 3D

Izrael

Biotehnološko podjetje usmerjeno v celično vzgojo mesa, ki jo kombinirajo s 3D tiskom.

105

Shineco

Kitajska

Podjetje proizvaja kitajska zeliščna zdravila, pri čemer si pomaga z biotehnološkimi procesi.

14

Bee-io

Izrael

Start-up podjetje, ki se bo usmerilo v laboratorijsko proizvodnjo medu.

/

Vir: Capital Genetics, Bloomberg (22.2.2021)

Sklep

Kot vidimo je Agri-Foodtech področje zelo razgibano, vendar na površji težko rečemo, da je že prišlo do kakšnega večjega preboja. Tako zagonska, kot tudi nekatera javna podjetja so zelo popularna pri vlagateljih, vseeno pa njihovo poslovanje bolj kot ne temelji na »sestavljanju« proteinov v mesu podoben produkt ali pa na primer na genski manipulaciji mikroorganizmov. Zametki revolucije se v posameznih zgodbah sicer kažejo, ampak je vedno vprašanje dokončne uspešnosti poizkusa, in mogoče še bolj vzpostavitev ekonomije obsega. Tu seveda mislimo tako na operativni del, ko je laboratorijsko delo in fermentacije v kontroliranem okolju potrebno povečati za več milijon krat, pa tudi na ekonomski del, kjer je treba preseči lokalno okolje in postaviti blagovno znamko. Trend je vsekakor pozitiven, verjetno pa ta vikend še ne bomo delali pice iz moke žuželk, ali pa si natisnili zrezka.

 

 

 

 

Preberite še

Ostale članke

junij 21, 2021

(seznam) HealthTech: Disrupcija zdravstva! Kdo so največjih igralci na tem trgu

Bolj kot je zdravstvo učinkovito, višjo starost dosega prebivalstvo, več zdravstvenih težav se pojavi. To seveda ogroža normalno delovanje zdravstvenih sistemov, predvsem pa ...

junij 7, 2021

Nora normalnost - pol milijona evrov za stanovanje in to brez oklevanja

Pol milijona evrov je danes nekaj povsem običajnega, ko govorimo o nakupu stanovanja, sta o aktualnem dogajanju na trgu nepremičnin povedala Monika in Andraž Brilli, ...

marec 8, 2021

(seznam) SPAC: kako pristaviti lonček k vročim borznim zgodbam

Marsikateri vlagatelj si želi vstopiti v vroče IPO zgodbe, še preden se pojavijo na borzi. Zdaj lahko! Preko tako imenovanih družb za prevzeme – ...

februar 11, 2021

Poplava borznih kazalnikov. Kaj ti zares pomenijo in na katere se zanesti?

V zadnjem času se ob rekordih na borzi veliko govori in piše tudi o borznih kazalnikih. Toda, vprašanje je, kaj nam ...

februar 6, 2021

Nauki zadnje borzne sage: Pasti kupovanja delnic z dolgom in igranje z opcijami

Četudi ne spremljate borzo, ste zagotovo slišali za upor malih vlagateljev zbranih na spletem forumu Reddit v skupini WallStreetBets zoper »Wall Street&...

februar 2, 2021

(nadaljevanje) Koliko kvadratov si lahko privoščimo pri različnih cenah in različni višini plače (2)

S povprečno plačo si po trenutnih cenah, ki so na rekordu težko kupimo stanovanje. Kdo si sploh lahko privošči stanovanje in kakš...

februar 1, 2021

Mali vlagatelji želijo spraviti v red Wall Street, sindikalisti pa IT velikane

Mali vlagatelji združeno preko družbenega omrežja Reddit in skupine wallstreetbets kažejo mišice hedge skladom, manj na očeh pa je ta hip dejavnost sindikatov, ...

januar 21, 2021

Tehnoskop: Iščemo panoge prihodnosti in lovimo samoroge

PropTech, FoodTech, EdTech, FinTech, RetailTech, TravelTech … Svet je zajela IT-manija. Podjetje oziroma delnica praktično ni več zanimivo, če ne sodi v katerega od »...

januar 15, 2021

(izračun) Stanovanja vse dražja in nedostopna. Kdo si jih sploh lahko še privošči? (1)

Cene rabljenih stanovanj so na rekordu, naš razpoložljivi dohodek pa se zadnje desetletje praktično ni spremenil, kar pomeni, da so stanovanja za povprečen slovenski ...

januar 12, 2021

Zakaj so cene stanovanj kljub koronakrizi na rekordih?

Našli smo šest razlogov, zakaj so cene rabljenih stanovanj na rekordu. Zanimalo pa nas je tudi, kaj se je lani dogajalo s ...

januar 11, 2021

Se bo borzna pravljica nadaljevala tudi v letu 2021?

Preverili smo napovedi gibanja tečajev največjih investicijskih bank in ugotovili, da jim optimizma ne manjka. Zakaj?

januar 4, 2021

Od najbolj temne noči do prvih žarkov upanja

Borzni trg velja za enega od najpomembnejših barometrov pričakovanj velikih finančnih vlagateljev glede potenciala različnih tipov naložbenih nepremičnin in v zadnjem letu smo ...

december 24, 2020

(napoved) Rast cen stanovanj se bo v letu 2021 umirila

Čeprav je leto 2020 »okužil« novi koronavirus, so se cene rabljenih stanovanj v prestolnici povzpele na rekordne ravni in se približale trem tisočakom za ...

december 24, 2020

Velike poteze na prevzemnem parketu 2020

Kljub koronskemu letu, je bilo na trgu prevzemov in združitev precej živahno. Kdo pa so tisti, ki so premikali figure na prevzemnem parketu?

december 24, 2020

Do kam gredo lahko cene stanovanj v Ljubljani

Mnenja glede gibanja cen stanovanj v letu 2021 so precej deljena, razkriva naša anketa. Dobra tretjina strokovnjakov napoveduje gibanje cen v pet odstotnem razponu ...

december 22, 2020

Nepremičnine PRO - kaj prinaša monitoring trga

Imeti prave informacije ob pravem času je zlata vredno, zato je monitoring Nepremičnine PRO lahko pravo orodje za tiste, ki sprejemajo pomembne odločitve vezane na ...

Spletno mesto uporablja piškotke. Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o možnih nastavitvah piškotkov